Energetsko upravljanje

Energetski zakon (EZ-1, 324. člen) nalaga osebam javnega sektorja, da vzpostavijo sistem upravljanja z energijo. Uredba št. 2348 o upravljanju z energijo v javnem sektorju, pa določa obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo. V drugem členu uredbe je zahteva po vzpostavitvi sistema upravljanja z energijo tudi za stavbe, ki so v lasti javnih zavodov (UL), katerih ustanovitelj je RS in katerih uporabna površina posameznih stavb obsega več kot 250 m2. V petem členu uredba predpisuje tudi vsebino upravljanja z energijo, sistem upravljanja z energijo vključuje:

  • izvajanje energetskega knjigovodstva;
  • določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije;
  • poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov iz prejšnje alineje.

Uredba v sedmem členu med ukrepi za doseganje energetske učinkovitosti navaja tudi organizacijske in vzdrževalne ukrepe, v osmem členu pa obvezne meritve energije za javne stavbe. Rok za vzpostavitev sistema upravljanja z energijo je najpozneje do 31. Decembra 2017, rok za vgradnjo števcev za merjenje porabe električne energije, zemeljskega plina in toplote pa najpozneje do 31. decembra 2018.

Skladno z zakonskimi obveznostmi je UL v letu 2017 vzpostavila sistem upravljanja z energijo in imenovala IRI UL kot odgovorno osebo/organizacijo in njeno vlogo v hierarhični strukturi UL – energetskega upravljavca UL. Inštitut je zadolžen za izvajanje »Energetske strategije UL«, za implementiranje aktivnosti iz »Energetskega koncepta UL«, za spremljanje rabe energije preko ustreznega »Energetskega informacijskega sistema UL«, za izvajanje aktivnosti učinkovitega ravnanja z energijo v stavbah UL in pripravo podatkov in ustrezne dokumentacije za energetsko prenovo stavb UL.

Energetsko upravljanje predstavlja sklop storitev, ki so okvirno definirane v energetski strategiji UL, izvedenih akcijskih načrtih ter v Uredbi o upravljanju z energijo v javnem sektorju. S sistemom energetskega upravljanja je vzpostavljen proces stalnega spremljanja rabe energije in stroškov za oskrbo z energijo, vključene so tudi ustrezne analize in predlogi ukrepanja za zmanjševanje rabe energije ob zagotavljanju ustreznega ugodja v stavbah. Aktivnosti energetskega upravljanja se nanašajo na nivo UL in na posamezne fakultete in vključujejo tako upravljanje z »Energetskim informacijskim sistemom UL« kot tudi učinkovito upravljanje z energijo v stavbah UL.

Sistem upravljanja z energijo

Z ukrepi za varčevanje z energijo lahko značilno zmanjšamo rabo energije, znižamo stroške za energijo ter zmanjšamo negativni vpliv na okolje ob enem pa zagotavljamo bolj kvalitetno, zdravo in produktivno notranje okolje v stavbah UL. S stališča stroškov je zanimiv podatek, da ima 1 € prihranka pri energiji podoben učinek kot povečanje prihodkov institucije za 20 €. Ukrepi varčevanja pa so vezani na spremljanje rabe energije in uvajanje t.i. mehkih ukrepov učinkovitega ravnanja z energijo (organizacijski ukrepi in spremembe obnašanja, s katerimi se doseže 10 % prihranka energije). Govorimo o postavitvi sistema aktivnega ravnanja z energijo (standard SIS EN ISO 50001:2011), poleg organizacijskih vidikov se vključuje vplivanje na uporabnike stavb oziroma izvajanje mehkih ukrepov za varčevanje z energijo.

Energetsko upravljanje EF (pdf)

IZOBRAŽEVANJE za energetske upravljavce (vzdrževalce in hišne tehnike)

V okviru projekta TRAP-EE smo oblikovali in izvajamo izobraževanje za energetske upravljavce na področju zagotavljanja in izboljšanja obratovalne energetske učinkovitosti, vzdrževanja sistemov ter varčne rabe energije v stavbah. Izobraževanje sledi smernicam standarda ISO 50.001, ki v členu 4.5.2 od organizacij zahteva, da svoje zaposlene ustrezno izobrazijo na področju energetske učinkovitosti in rabe energije. Ključni deležniki v tem kontekstu so predvsem vzdrževalci in hišni tehniki, ki lahko s svojim ravnanjem in uvajanjem določenih ukrepov – s katerimi se seznanijo v okviru izobraževanja – ključno doprinesejo k povečanju obratovalne energetske učinkovitosti določene stavbe ter posledično k znižanju stroškov energije.

Za oceno uspešnosti že izvedenih izobraževanj opravljamo intervjuje z udeleženci. Na naše veliko zadovoljstvo smo prepoznali številne konkretne in merljive pozitivne učinke. Na tem mestu navajamo nekatere izjave vzdrževalcev Univerze v Ljubljani:

»Zaradi vaših konkretnih napotkov smo začeli v naši stavbi uvajati sistem servisnih knjig, s pomočjo katerega lahko beležimo različne dogodke in posege v posamezne naprave, dolgoročno sledimo posegom v naprave, oblikujemo plane vzdrževanja kar nam v celoti omogoča boljšo in učinkovitejšo kontrolo nad trenutnim stanjem.« (Vodja vzdrževanja v stavbi Univerze v Ljubljani).

»Izobraževanje, druženje in pogovor z ostalimi vzdrževalci mi je omogočilo, da sem si izoblikoval širšo sliko glede moje vloge v celovitem procesu zagotavljanja in izboljšanja energetske učinkovitosti. Začel sem dvomiti o trenutnem stanju v lastni stavbi, iskati pomanjkljivosti ter na ta način predlagal in izvedel nekatere ukrepe. Na primer; opazil sem, da iz neznanih razlogov porabimo precejšnjo količino vode in soli. Začel sem raziskovati in ugotovil, da je problem v neustreznem delovanju sistema. Lahko se pohvalim, da smo zaradi moje intervencije porabo vode znižali iz 280 m3 na 3-4 m3 na tedenski ravni kar posledično pomeni cca. 700 eur prihranka na tedenski ravni na vrhuncu hladilne sezone. Hkrati smo zaradi istih razlogov zmanjšali porabo soli iz 150 kg na 12 kg na tedenski ravni, kar pomeni cca. 275 eur prihranka na tedenski ravni. Tako bo organizacija zaradi mojih konkretnih predlogov privarčevala skoraj 20.000 eur na letni ravni, kolikor znaša moja letna plača!« (Strojni vzdrževalec stavbe Univerze v Ljubljani).

»S pomočjo kontrolnega seznama, ki ste nam ga predstavili na izobraževanju, sem podrobno analiziral lastno stavbo ter na podlagi ugotovitev izpeljal nekatere ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti. Tako sem prepoznal določene napake pri frekvenčnikih za pogon ventilatorjev pri klimatih ter z njihovo pre-nastavitvijo znižal rabo energije za 6 odstotkov, kar pomeni 3.500 € prihranka na letni ravni.« (Elektro vzdrževalec stavbe Univerze v Ljubljani).

Izobraževanje skrbnikov stavb (pdf)