12.03.2025
Izzivi in koristi pri sodelovanju v One-Stop-Shop (OSS) modelu prenov v okviru Renov-AID
V petek 7. marca 2025, je v Ljubljani, v okviru Sejma Dom, potekala okrogla miza Priložnosti in izzivi vzpostavljanja svetovalne kontaktne točke »vse na enem mestu« za energetske prenove stavb. Dogodek je bil organiziran v okviru dveh evropskih projektov, Renov-AID in BUSHROSS, in je združil predstavnike gradbene stroke, finančnih institucij, občin ter druge ključne deležnike v procesu prenove stavb. Razprava je osvetlila ključne izzive in priložnosti pri celoviti prenovi stavb: od odločitve lastnikov, projektiranja, financiranja, izvedbe do nadzora kakovosti.
Dogodek je otvoril dr. Miha Tomšič iz Gradbenega inštituta ZRMK. Uvodne nagovore so podali Gregor Rome z Direktorata za energijo na MOPE, Ana Tisov in Jure Vetršek iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani kot koordinatorja projekta Renov-AID ter dr. Marjana Šijanec Zavrl iz GI ZRMK kot predstavnica projekta BUSHROSS. Nadaljnjo razpravo sta vodila Andro Goblon iz Slovenskega gradbenega grozda ter Neva Jejčič iz GI ZRMK. Razprava je izpostavila aktualne izzive stanovanjskih prenov in možnosti rešitev prek integriranih storitev.
Izzivi pri energetski prenovi stanovanjskih stavb
Eden ključnih izzivov pri energetski prenovi stanovanjskih stavb, poleg seveda financiranja, ostaja negotovost lastnikov in kompleksnost postopkov (npr. pridobivanje gradbenih dovoljenj kjer se posega v nosilne konstrukcije, soglasij, energetski pregledi, načrt prenove, pridobivanje subvencij, itd.). Lastniki pogosto ne prepoznajo ekonomske smiselnosti prenov, ob enem pa banke ne znajo ustrezno oceniti tveganj kar zavira večji obseg izvajanja. Pomanjkanje jasne vizije lastnikov o ciljih prenove otežuje proces odločanja in projektiranja. Kompleksnost postopkov povzroča dodatne stroške in zamude, zato je bila predlagana poenostavitev ter uvedba enotnih jasnih smernic za vse faze. V praksi se opaža nepoznavanje kdaj prenova sploh zahteva gradbeno dovoljenje, lahko se pojavljajo različne interpretacije zakonodaje na izdajateljih gradbenih dovoljenj, kar je nujno poenotiti. Postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja in soglasij pogosto trajajo dlje časa. Upravne enote so ponekod preobremenjene, kar še dodatno podaljšuje postopke. Potrebna je uskladitev med različnimi sektorji, saj se pogosto zahteva več soglasij (npr. kulturna dediščina, vodovarstvena območja, statični pregledi). Projektna dokumentacija (PZI) je pogosto nujna, vendar jo lastniki nepremičnin dojemajo kot nepotreben strošek, saj ne vidijo kaj jim koristi, čeprav je dobra dokumentacija ključna za kakovostno prenovo. Tu je potrebno nasloviti tudi izzive kakovosti projektiranja. Nadzor pri energetski prenovi prinaša dodatne stroške, ki jih lastniki vnaprej ne predvidijo na eni, in kakovostno strokovno izvedbo na drugi strani. V Sloveniji je tudi nujna obsežna statična sanacija stavb, ki pa je lahko do petkrat dražja od energetske, zahteve po izselitvi pa dodatno povečajo stroške in otežujejo izvedbo. Podobno kot pri Ekoskladu, kjer je za pridobitev subvencij ali ugodnih kreditov treba izpolnjevati določene zahteve, bi tudi komercialne banke lahko zahtevale izpolnjevanje določenih kriterijev, ki zagotavljajo da se financirajo le kakovostne prenove. To bi preprečilo financiranje prenov, ki niso dovolj učinkovite ali trajnostne, ter spodbudilo kakovostnejše rešitve v prenovah.
Koristi OSS za deležnike
OSS model prinaša številne koristi, saj zmanjšuje kompleksnost in negotovost celotnega postopka prenove, izboljšuje informiranost lastnikov o postopkih in finančnih možnostih, povečuje kakovost prenov zaradi sistematičnega pristopa in nadzora ter spodbuja celovite prenove namesto parcialnih posegov, ki ne prinašajo dolgoročnih koristi katere omogočajo celovite energetske prenove.
Kompetence na strani ponudbe
Za uspešno vzpostavitev OSS sistema je potrebno rešiti tudi vprašanja na strani ponudnikov storitev in izvajalcev prenov. Projektanti in energetski svetovalci morajo prevzeti aktivno vlogo pri informiranju in ozaveščanju lastnikov o kakovostni prenovi. Ključno je poudariti pomen dobre projektne zasnove začenši s projektno nalogo, ki vključuje statično sanacijo, prezračevalne sisteme in ohranjanje kulturne dediščine. Predlagana je uvedba financiranja izdelave PZI dokumentacije, kar bi povečalo kakovost prenov. Pomembno vlogo ima tudi razvoj in promocija Izkaza o prenovi stavb (Renovation passport), ki bo omogočal boljše načrtovanje postopnih prenov in spremljanje dejanskega učinka.
Sistem nadzora in kakovosti
Nadzor in zagotavljanje kakovosti sta ključna elementa uspešne prenove. Lastniki pogosto ne prepoznajo pomena nadzora, kar vodi v slabo izvedene prenove. Predlagana je vzpostavitev ocenjevalnega sistema kakovosti prenov, ki bi lahko postal del OSS modela, vzpostavitev seznama preverjenih projektantov in izvajalcev z določenimi standardi kakovosti ter organizacija usposabljanj za vse deležnike – projektante, izvajalce, svetovalce in banke – o procesih, standardih ter komunikaciji z lastniki.
Vrzeli v veščinah za učinkovito delovanje OSS
Zavedamo se, da lahko le integrirana storitev podpore pri prenovi stavb okrepi njen obseg. Zato smo se na okrogli mizi posvetili tudi znanjem in spretnostim, ki jih sodelujoči v OSS potrebujejo, da bo svetovanje zares celovito. V OSS bodo vključeni vsaj štirje strokovni profili strokovnjakov – pravni, tehnični, družbeni in ekonomski, nujne pa so tudi organizacijske, mehke in digitalne veščine. Največje vrzeli se kažejo na področju veščin pravnega svetovanja in oblik financiranja, ne dosti manjše potrebe pa so po tehničnih in organizacijskih veščinah za podporo lastnikom na poti prenove stavb. Projekt BUSHROSSs bo zasnoval ciljne programe usposabljanja osebja v svetovalnih točkah »vse na enem mestu«, da bo njihova pomoč skladna s potrebami občanov.
Zaključek
Za uspešno vpeljavo OSS modela v Sloveniji je ključno zmanjšati negotovost lastnikov z boljšim informiranjem in podporo, okrepiti vlogo projektantov in svetovalcev pri ozaveščanju o kakovostnih rešitvah, izvajalcih, povečati zaupanje in kakovost rešitev z jasnimi standardi in nadzorom kakovosti ter poenostaviti administrativne postopke, kar bo pospešilo prenove in povečalo njihovo izvedljivost.
Renov-AID in partnerji BUSHROSS se iskreno zahvaljujejo vsem udeležencem za sodelovanje pri okrogli mizi in se veselijo prihodnjega sodelovanja. Projekt Renov-AID bo v naslednjih treh letih organiziral nadaljnje dogodke in aktivnosti za vzpostavitev integriranih storitev OSS v pilotnih mestih (Ljubljana, Kranj, Velenje). Vse zainteresirane deležnike vabimo k spremljanju napredka preko projektne spletne strani, Renov-AID LinkedIn strani in sodelovanju prek polletnega Renov-AID novičnika. Prijava na Renov-AID novičnik: Obrazec za prijavo.
Projekt BUSHROSSs pa bo v naslednjih dveh letih po zgledu že delujočih svetovalnih točk pripravil množične odprte spletne tečaje (MOST), na katerih bo osebje vpeto v organizacijo in delovanje OSS pridobilo ključne veščine za uspešno izvajanje svetovalnih aktivnosti na celotni poti prenove stavbe. Novosti lahko spremljate preko spletne strani.
