20.09.2021
Obnovimo hiše!
Projekt INFINITE nas nenehno spodbuja k premišljevanju ustaljenih prepričanj o razmerjih med vedami, disciplinami in znanji, saj v svoje osrčje postavlja dva različna tematska fokusa – pospešitev procesov obnove večstanovanjskih stavb (preko t. i. industrializacije obnove) in ljudi (t. i. razvoj storitev/rešitev po meri ljudi) – ter tako vseskozi vzpostavlja (vsaj) interdisciplinarni dialog. Čeravno naj bi se zapis o aktivnostih, ki smo jih v sklopu projekta izvedli v zadnjih mesecih, osredotočal na razvojno-raziskovalno dejavnost ter v ospredje postavljal bistvena spoznanja in uvide, ki jih je prineslo raziskovalno delo, pa v prvi vrsti govori o ljudeh: stanovalcih in stanovalkah, raziskovalcih in raziskovalkah, upravljalcih in upravljavkah, hišnikih in hišnicah, sodelavcih in sodelavkah, ter o ljudeh, s katerimi preživimo le kratek čas. Ena izmed bistvenih premis projekta je namreč k ljudem usmerjen pristop, ki v vseh korakih obnove stavb in razvoja (tehnoloških) rešitev stremi k razumevanju večglasja, ki nastane ob hkratnem upoštevanju želja, potreb in družbenih okoliščin stanovalcev ter tehničnih in tehnoloških omejitev.
Demonstracijska stavba na Ravnah na Koroškem
Čeprav bodo v sklopu projekta INFINITE celovito obnovljene tri večstanovanjske stavbe – po ena v Sloveniji, Italiji in v Franciji – se na IRI UL še zlasti osredotočamo na tisto, ki je locirana na Ravnah na Koroškem. Gre za stavbo, zgrajeno leta 1982 in sicer z namenom nastanitve delavcev lokalne jeklarne. Samski dom, kot stavbo imenujejo domačini, je razdeljen na skoraj sedemdeset stanovanjskih enot in trenutno gosti okrog osemdeset stanovalcev in stanovalk. Da bi bolje razumeli, kdo in kako domuje v samskem domu ter kaj od prenove, ki se obeta, sploh pričakujejo, smo najprej izvedli nekaj skupinskih pogovorov, nato pa v juliju za nekaj tednov »na teren« poslali domačo antropologinjo. Nastanila se je v eni izmed sveže obnovljenih garsonjer v tretjem nadstropju in poskušala iz prve roke zbirati podatke o radostih in tegobah življenja v samskem domu. In kaj je počela? Pogovarjala se je s stanovalci in stanovalkami ter opazovala, kaj jim povzroča največ preglavic, kako rešujejo težave, ki se pojavijo s/v stanovanju, ter kaj pričakujejo od obnove, ki bo potekala v sklopu projekta. Glavna misija: ugotoviti kako obnoviti večstanovanjsko hišo na način, da bo transformacija v trajnostno stavbo stanovalcem življenje olajšala in ne otežila. Namreč, ena izmed nalog, ki jo v sklopu projekta izvaja IRI UL je oblikovanje priporočil za razvoj sistema za upravljanje stavb (ang. building management system – BMS), ki bo povezoval različne komplete INFINITE tehnologij. Dodatna ambicija: Doseči cilje glavne misije, pri tem pa upoštevati, da naj transformacija v pametno stavbo spodbuja tudi trajnostni način življenja oziroma, da bodo tehnologije uporabljane tako, da bodo dosegle svoj namen – izboljšanje kakovosti notranjega okolja in zmanjšanje rabe energije/energetsko varčnost. Utrinek po nekaj prespanih nočeh razkriva eno izmed glavnih tegob stanovalcev, hkrati pa napoveduje, da je bilo bivanje v samskem domu intenzivno:
Spala sem pri na stežaj odprtem oknu, da bi vsaj malo ohladila stanovanje, ki je v tej vročini res prekuhano – zato me je ponoči zeblo. To uravnavanje temperature je kar naporno – vroče, potem mrzlo.
Fotografija 1: Samski dom. Veronika Zavratnik, Ravne na Koroškem, julij 2021.
Fotografija 2: Garsonjera v tretjem nadstropju. Veronika Zavratnik, Ravne na Koroškem, julij 2021.
Stanovalci in stanovalke, ki so si v samskem domu uredili dolgo- ali kratkoročni dom, sestavljajo heterogeno skupino ljudi: (tovarniški) delavci in delavke, lokalni obrtniki, upokojenci in upokojenke, mladi pari, priseljenske družine, mladi posamezniki in posameznice, ki se želijo osamosvojiti, ljudje v socialnih stiskah in mnogi drugi. Heterogenost skupine nakazuje na heterogenost življenjskih stilov, vendarle pa smo ob prvi analizi zbranih podatkov izluščili nekaj pomembnih uvidov, ki jih bomo upoštevali pri oblikovanju priporočil za razvoj sistema za upravljanje stavb.
Ali uporabljate pametne telefone?
Sistem za upravljanje stavb med drugim predvideva tudi uporabniške vmesnike, ki bi lahko bili nameščeni v posameznih bivalnih enotah. S pomočjo vmesnikov bil bi stanovalcem omogočen nadzor nad temperaturo in zračenjem, hkrati pa jim je lahko omogočeno oblikovanje urnika, ki bo sledil njihovemu dnevnemu ritmu in porabo energije prilagajal glede na to ali so »doma« ali ne. Pri tem je pomembno, da so stanovalci vešči rabe takšnega (digitalnega) orodja, da razumejo njegove prednosti, vrednosti in načine upravljanja. Za to sta pomembni dve komponenti: uporabniški vmesnik mora upoštevati stopnjo (digitalne) pismenosti ter druge lastnosti stanovalcev – npr. slabovidnost, kratkovidnost. Izkazalo se je, da težave ne predstavlja le raba digitalnih tehnologij (npr. pametnih telefonov), pač pa tudi čisto tehnične lastnosti digitalnih tehnologij: velikost črk, tipk, ekranov. Morda še pomembneje pa je, da je pri oblikovanju uporabniških vmesnikov in navodil za njihovo uporabo potrebno upoštevati tudi pismenost stanovalcev. Kot je v terenskih zapiskih o podpisovanju zapisala naša antropologinja:
Kar je zame čičkačačka in formalnost je za njih trajalo 2-3 minute.
Fotografija 3: Telefon na tipke. Veronika Zavratnik, Ravne na Koroškem, julij 2021.
Kje pa vi sušite perilo?
Prostor, kjer živimo, igra pomembno vlogo v oblikovanju naših vsakdanjih navad. V domovih namreč preživimo veliko svojega časa; kje in kako živimo pomembno vpliva na to, kako se v stanovanju počutimo in vedemo, hkrati pa nas to tudi družbeno umešča in vpliva na (fizično) zdravje. V zvezi s kvaliteto življenja, ki jo v procesu obnove naslavlja tudi projekt INFINITE, je v obravnavani stavbi pomembno izpostaviti velikost stanovanj. Stanovanja so razmeroma majhna (med 20 in 30 m2), kar velikokrat vodi v pomanjkanje prostora oziroma nasičenost stanovanj s predmeti. Tukaj zagotovo prednjačijo težave z umeščanjem pralnega stroja (največkrat je ta kar na hodniku stanovanja in brez prave povezave s kanalizacijo) ter s tem povezane težave s sušenjem perila.
Fotografija 4: Sušenje perila na hodniku. Veronika Zavratnik, Ravne na Koroškem, julij 2021.
Fotografija 5: Mini ventilator. Veronika Zavratnik, Ravne na Koroškem, julij 2021.
V stanovanjih brez balkona za sušenje perila velikokrat preprosto zmanjka prostora; nekateri stanovalci ga sušijo v neizrabljenih vogalih stanovanj ali pa kar na (skupnem) hodniku. V poletnih mesecih, ko so okna širom odprta se nasičenost zraka z vlago samodejno uravnava, medtem ko visok nivo vlage in pomanjkanje prezračevanja v hladnejših mesecih vodi v nastanek plesni. Slaba prezračenost prostorov predstavlja problem tako v kopalnici, kot tudi v osrednjem bivalnem prostoru, kjer stanovalci tudi kuhajo, nato pa se težko znebijo vonjav. Najpogostejša rešitev je zračenje z odprtimi okni, ki pa se v zimskih mesecih skrči le na nekaj minut na dan. Pri oblikovanju (tehnoloških) rešitev, ki bodo naslavljale kakovost zraka je torej potrebno upoštevati tudi bivalne okoliščine stanovalcev ter navade, ki so se razvile kot posledica omejevalnih faktorjev.
200 evrov
Samski dom ima v imaginariju domačinov specifično mesto. Če je bil v preteklosti to prostor, kjer so bili po večini nastanjeni samski moški, ki jih je zaposlovala ravenska jeklarna, je danes to prostor, ki ga v precejšnji meri zaznamujejo specifične družbeno-ekonomske konotacije. Precej stanovalk in stanovalcev je priseljencev iz držav bivše Jugoslavije, nekatere izmed njih zaznamuje tudi življenje na ekonomskem robu. Prenekatera stanovalka ali stanovalec ob zaposlitvi najde še dodatni vir zaslužka, na primer nabiranje borovnic, opravljanje priložnostih del ipd. Obnovo samskega doma lahko razumemo kot pomembno prelomnico – predstavlja priložnost, ki bo stavbi vdihnila nov način življenja ter jo drugače umestila v percepcijah domačinov. Hkrati pa obnova vse nas, ki smo vključeni v proces, postavlja pred marsikatero dilemo – kako stavbo obnoviti po najvišjih znanih merilih, brez da poškodujemo ali uničimo lastnino (npr. zunaj nameščeno klimo), ki je za stanovalke in stanovalce simbol odrekanja? Kako lahko stavbo prenovimo in opremimo s sodobnimi tehnologijami, ki bodo ljudem služile in jih ne bodo obremenjevale? Kako, v končni fazi, obnoviti stavbo ter pri tem poskrbeti, da najemnina kljub boljšim bivanjskim okoliščinam ostane dostopna tudi za sedanje stanovalce? Podobne dileme preizprašujejo tudi celo smisel našega dela ter nas vedno znova opominjajo, da morajo biti v središču našega dela ljudje:
In to je pravzaprav bistveno: prenavljamo stanovanja, v katerih živijo ljudje iz socialnega roba – kako naj se kar sprijaznijo z dvigom najemnin? Kako naj razmišljajo o tem, da pravilno ločujejo odpadke in varčujejo z elektriko, če se v prvi vrsti ukvarjajo s tem, kako preživeti z 200 evri, ki jim na koncu meseca ostanejo v rokah za hrano in oblačila?
Avtorji: Veronika Zavratnik, Jure Vetršek, Rok Stropnik