• O NAS
    • Predstavitev
    • Ekipa IRI UL
    • Partnerji
  • PODROČJA
    • Oddelek za aplikativne družboslovne raziskave
    • Oddelek za učinkovitost in grajeno okolje
    • Oddelek za trajnostne energetske rešitve
    • Odgovorno raziskovanje in inoviranje
  • STORITVE
    • Povezovanje z industrijo
    • Izobraževanja in usposabljanja
    • Razvoj učnih modelov
  • PROJEKTI
  • NOVICE
  • KONTAKT
  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
sl
en
  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
sl
en

Mladi raziskovalci iz gospodarstva

Spletna stran projekta

Več na spletni strani.

Kaja Antlej: 3D tehnologije kot podpora muzejski razstavi industrijskega oblikovanja

Raziskovalni mentor: prof.dr. Slavko Dolinšek

Razvoj računalništva in informacijsko-komunikacijskih tehnologij spreminja družbeno paradigmo. V zadnjem času pa smo na različnih področjih človekovega delovanja priča tudi vse večji priljubljenosti in uporabnosti računalniške tehnike prostorskega prikaza – 3D . Aplikacije 3D tehnologij se vse pogosteje uporabljajo tudi kot podpora muzejskim razstavam. Vprašanje pa je, ali lahko uporaba 3D tehnologij pripomore k boljši in lažji interpretaciji muzejskih predmetov industrijskega oblikovanja, ki je v našem okolju premalokrat prezentirano?

Tridimenzionalno (3D) kot segment računalniške grafike predstavlja fenomen matematičnega simuliranja perspektivnega izrisa prostorske geometrije na ravno ploskev. Pod izrazom 3D tehnologije torej razumemo tiste digitalne tehnologije, ki jih povezujemo s prostorsko računalniško grafiko. Njihov namen je olajšati vizualno predstavo o nekem predmetu ali postopku in posledično izboljšati komunikacijo.

3D tehnologije so v izjemnem razvojnem vzponu in prav preučevanje njihove uporabnosti ponuja nove priložnosti za interpretacijo muzejskih predmetov. Dejstvo je, da smo danes priča vse večji poplavi virtualnih muzejev in uporabe navidezne resničnosti pri fizičnih muzejskih postavitvah. Že prej poudarjen hiter razvoj 3D in drugih digitalnih tehnologij nam na eni strani ponuja nove možnosti, na drugi strani pa moramo voditi diskusijo o smotrnosti uporabe tehnologij. Le-te morajo biti v odnosu do muzejskega predmeta v podrejenem položaju; torej le sredstvo in orodje za doseganje ciljev, nikakor pa ne vzrok za razstavo. Tomislav Šola zapiše, da bo zelo pomembno videti, kako daleč lahko pridemo s ponovnim vračanjem muzejskih predmetov v življenje s pomočjo “kreativno uporabljene tehnologije”  ter obenem opozarja na nevarnosti prekomerne popularizacije, nekontroliranega uvajanja modernih tehnologij in razcveta turizma.

O slovenskem industrijskem oblikovanju, njegovem razvoju in vplivu na družbo je napisanih precej besedil. Barbara Predan, teoretičarka industrijskega oblikovanja in poznavalka slovenske oblikovalske stroke “začetke strokovnega dela na področju oblikovanja datira[mo] v leto 1951”, ko prvič izide revija Arhitekt, “ki redno objavlja tekste na temo oblikovanja”.  Predanova še dodaja, da se oblikovalska teorija na slovenskem do danes “najizraziteje razvija v časopisni in knjižno-kataloški periodiki”.  Manj besedil v slovenskem prostoru obstaja na temo muzealizacije industrijsko oblikovanih predmetov, zato sem mnenja, da je to področje v slovenski muzelogiji še precej odprto. V Sloveniji je za ta del dediščine zadolžen Arhitekturni muzej Ljubljana, natančneje Oddelek za industrijsko oblikovanje. Ta “sistematično pripravlja stalno razstavo zgodovinske arhitekture in oblikovanja, ki bo po prenovi gradu njegova središčna vsebina”.  Trenutno lahko zaznamo, da razstave s področja industijskega oblikovanja pripravljajo (ali so pripravili) tudi drugi muzeji po Sloveniji. Preučila bom ali ti in drugi muzeji na tujem za lažji in kakovostnejši dostop do muzejskih vsebin uporabljajo tudi orodja 3D tehnologij.

Naloga je zastavljena interdisciplinarno v smeri povezovanja humanističnih znanosti (muzeologija, oblikovanje) s tehničnimi (3D tehnologije). Raziskovalka obravnava področja muzeologije, 3D tehnologij in industrijskega oblikovanja. Interdisciplinarnost teme zahteva različne metodološke pristope; od metode študije virov in literature, intervjujev, študije in analize primerov dobrih praks doma in v svetu s poudarkom na preučevanju muzejskih razstav, podprtimi s 3D tehnologijami. Narejen in analiziran bo  zgodovinski razvoj ter najnovejša tehnološka odkritja in spoznanja s področja 3D tehnologij s poudarkom na uporabnosti pri muzejski razstavi. Kot praktični del bo raziskovalka identificirala različne skupine obiskovalcev razstave in preverila njihov odziv na 3D podprto razstavo, uporabnost 3D tehnologij na muzejski razstavi pa preverila na razstavi slovenskega oblikovalca.

Ostali projekti

crossCert Remarkable

Projekt crossCert razvija metodologijo za navzkrižno testiranje energetskih izkaznic za stavbe (EI) ter z njimi povezanih certifikacijskih storitev. Cilj projekta je izboljšati točnost in uporabnost EI, spodbuditi oblikovanje osredotočeno na ljudi, in povečati homogenost energetskega certificiranja v Evropi. crossCert poleg tega išče možnosti za izboljšave tudi na drugih področjih energetskega certificiranja, zlati na področju šolanja certificiranih izdajalcev EI, promocije in trženja EI, ter povezav med EI in sorodnimi koncepti, kot npr. indikator pripravljenosti na pametne sisteme, gradbeni dnevniki, potni listi za obnovo stavb, in spletne platforme za obnovo stavb po principu ‘vse na enem mestu’.

REMARKABLE razvija podporne storitve za obstoječe podnebne voditelje, ki delujejo na občinski in medobčinski ravni, ter usposablja nove generacije vodij, ki bodo omogočile ambicije Evropske unije po podnebni nevtralnosti do leta 2050. Preko svojih dejavnosti ustvarjamo prostor za oblikovanje novih podnebnih in okoljskih ukrepov ter dajemo glas zainteresiranim lokalnim akterjem, ki iščejo poti do hitrejšega in učinkovitejšega doseganja (in preseganja) Evropskih ambicij po prehodu v ogljično nevtralno, trajnostno družbo.

Vsi projekti

Novice o projektu

20. 01. 2022
Več poguma za premik k urbani prihodnosti po meri ljudi in okolja
Preberite več
Vse novice
Sedež:

Inovacijsko-razvojni inštitut
Univerze v Ljubljani
Kongresni trg 12
1000 Ljubljana

Poslovni prostori:

Inovacijsko-razvojni inštitut
Univerze v Ljubljani
Tržaška cesta 25
1000 Ljubljana

Sledite nam:

info@iri.uni-lj.si

  • facebook
  • twitter
  • linkedin
  • youtube
IRI UL

© 2025 IRI UL | Vse pravice pridržane

  • Arhiv novic
  • Piškotki
  • Politika zasebnosti

Naša spletna stran v namen boljšega delovanja uporablja piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o piškotkih

Sprejmi Zavrni