01.12.2021
Tehnologije uporabljamo ljudje – Konferenca Anthropology of Technology
Preučevanje družbenih organizacij, praks in sistemov pomenov je neločljivo povezano s tehnologijami – antropologi so za razumevanje oblik družbene organizacije že od nekdaj raziskovali, na kakšne načine ljudje različne tehnologije izdelujemo, kako jih uporabljamo in prepletamo v svoj vsakdanjik. Danes, ko lahko s pomočjo tehnologij denimo urejamo velike podatke in vzpostavljamo sisteme nadzora, na nekdaj nepredstavljive načine dopolnjujemo človeška telesa, s svojimi tehnološkimi dejavnostmi pa tudi bistveno vplivamo na svojo okolico in ekosisteme, je preplet človeka in tehnologij še posebno aktualno vprašanje.
Sodelavci IRI UL so se v začetku novembra udeležili konference Anthropology of Technology, ki so jo priredili na Univerzi v Aarhusu na Danskem v okviru Raziskovalne mreže za antropologijo tehnologij. Kot osrednji govorniki so na konferenci nastopili Daniel Miller (University College London), Michael Fisch (University of Chicago) in Lucy Suchman (Lancaster University), približno sto udeležencev pa je v štirih tematskih sklopih predstavilo množico antropoloških pristopov in raziskovalnih izsledkov iz raznolikih področij, kot so na primer zdravstvo, urbani izzivi, tehnologije nadzora, digitalizacija dela in umetna inteligenca. V okviru konference so predstavili tudi sveži priročnik The Palgrave Handbook of the Anthropology of Technology (Bruun, M. H. et al., 2022).
Gregor Cerinšek, Sara Arko in Dan Podjed so v sklopu, namenjenem razpravam o aplikativnih projektih, sodelovanju pri raziskavah in inovacijah ter metodoloških izzivih, predstavili k ljudem usmerjen pristop, ki ga IRI UL vodi v interdisciplinarnih raziskovalno-razvojnih projektih EU programov, kot so Obzorje 2020, Erasmus + in Interreg. Na kakšen način lahko v pretežno tehnološko naravnane projekte vpeljemo kvalitativne raziskovalne pristope, s katerimi naslovimo človeške, družbene, oziroma kulturne vidike rabe raznovrstnih tehnologij?
Konferenca Anthropology of Technology, november 2021, Aarhus, Danska
V prispevku so na primeru projektov NRG2peers in BUSLeague predstavili, na kakšen način lahko z etnografskimi metodološkimi principi ter antropološkimi teorijami pripomoremo k bolj celovitemu razumevanju energetskih skupnosti oziroma opredelitvi veščin za energetsko trajnost v gradbeništvu. V razpravi so se dotaknili tudi omejitev, s katerimi se kot raziskovalci v projektnem polju soočamo, kot so denimo omejene možnosti za dolgotrajno etnografsko terensko delo (časovna in finančna komponenta tovrstnih projektov). Če v najbolj klasičnem primeru antropologi načrtujemo terensko delo, ki traja vsaj 12 mesecev, je v projektih, ki razvijajo rešitve na področju energetske učinkovitosti, takšna dolgotrajna kvalitativna raziskava iluzorna. Preplet etnografije v interdisciplinarne raziskovalno-razvojne projekte torej neizogibno zahteva eksperimentiranje z metodologijo in prilagajanje projektnim okvirjem. Kljub temu pa so učinki kvalitativnega dela projektnih raziskav izjemno dobrodošli – s pomočjo etnografskih metod in pristopov v razvojni proces vključujemo ključne deležnike, pripravljamo razvojna priporočila, ki so bolj v skladu z njihovimi pričakovanji, zmožnostmi ali potrebami.