Sodelavce Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani vse bolj pogosto vabijo na različne dogodke, kjer predstavljajo razvojno-raziskovalno delo in projekte. Inovativnost je očitno tema, ki postaja vse bolj privlačna tako v slovenskem razvojno-raziskovalnem prostoru kot tudi v gospodarstvu in javni upravi. Kot orodje za uspešen prestop v digitalizirano in tehnološko prihodnost so prav inovacije temelj za oblikovanje bolj trajnostnih načinov življenja, ki ne bodo več temeljili na uporabi fosilnih goriv – pomislimo le na razvoj električnih vozil ali gradnjo brezogljičnih stavb. Inovacije niso več zgolj prostočasni konjički posameznikov, temveč postajajo družbena nuja. Da bi se uspešno uveljavile v družbi, morajo nastajati v ustreznem podpornem okolju. Čeprav se organizacije, tako javne kot zasebne, načeloma zavedajo pomena inovativnosti in ga celo izpostavijo kot eno od temeljnih vrednot, se jim pogosto zatakne pri zagotavljanju podpornega okolja, ki omogoči primerna sredstva in pravno-organizacijske mehanizme, predvsem pa dovolj časa.
Za tehnološke preskoke potrebujemo tako invencije (bazična znanja in prebojna odkritja) kot tudi inovacije (dokazana dodana vrednost). Z nekaterimi izjemami slovenska industrija še ne razvija dovolj bazičnih znanj, ki bi omogočala kvalitativni preskok na mednarodni ravni; večinoma se namreč usmerja v tehnološko manj zahtevna področja. Po drugi strani pa so slovenski raziskovalni dosežki priznani in visoko cenjeni na nivoju Evropske unije – tudi zaradi izjemnih projektov, ki jih sofinancira Evropski raziskovalni svet (ERC). Ključno vprašanje pa je, kako naj slovenska industrija prepozna takšne potencialno prebojne inovacije in kako naj financira njihov razvoj. Ali so nacionalna vlaganja v centre odličnosti in podobne mehanizme prava oblika financiranja raziskav? Ali prinašajo ustrezne rezultate?
Novembra 2018 je IRI UL kot povezani partner začel sodelovati v novem projektu, sofinanciranem v programu EU Obzorje 2020. Projekt Compile, ki ga koordinira Laboratorij za energetske strategije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je v zahtevnem evalvacijskem postopku prejel odlične ocene. IRI UL ta projekt soizvaja po modelu projektnih skupin. Inštitut namreč na nacionalni in mednarodni ravni že prepoznavajo kot ustrezno okolje za izvajanje razvojno-raziskovalnih ali izvedbenih projektov z namensko oblikovanimi projektnimi skupinami, ki dopolnjujejo dejavnosti Univerze v Ljubljani in drugih raziskovalno-razvojnih institucij. Prednosti sodelovanja z IRI UL za naročnike (podjetja) in izvajalce (raziskovalce) so povezane s pravno-organizacijsko obliko inštituta, ki med drugim omogoča avtonomno vodenje projektov in neodvisnost od javnega sektorja.
V tokratnih novicah preberite še, kakšna je razlika med invencijami in inovacijami ter kako naj Slovenija z inovativnostjo postane soustvarjalec globalnih trendov. Izvedeli boste tudi, kako so v nizozemskem Eindhovnu na konferenci Retrofit Europe povezovali inovativne pristope, ki bodo prispevali k dosegi velikopoteznega cilja celovite prenove 250 milijonov stavb v Evropi. Za zmanjšanje ogljičnega odtisa človekovih aktivnosti in znižanje globalne rasti temperatur ozračja bo potrebno razvijati nove tehnološke rešitve in obenem prilagoditi načine življenja. Za to pa bomo morali vključiti tudi nekaj domišljije. Z besedami pisateljice J. K. Rowling, avtorice slavne serije knjig o Harryju Potterju: »Domišljija je lastna le ljudem, saj je sposobnost, da si predstavljamo tisto, česar ni. Ravno zato je navdih za vse izume in inovacije. Je sposobnost, ki lahko bolj kot katera koli druga preoblikuje in razkrije stvari, in je moč, zaradi katere lahko sočustvujemo z ljudmi, s katerimi si nikdar nismo delili izkušenj.«
