Pozdravljeni!

Glede na to, da stavbe porabijo 40 odstotkov energije v Evropski uniji in proizvedejo 36 odstotkov izpustov CO₂, je razumljivo, da se v EU in drugod po svetu intenzivno posvečamo rešitvam, ki bi vplivale na energetsko učinkovitost stavb. Ključna ukrepa sta novogradnje, ki porabijo bistveno manj energije, in celovita obnova obstoječih stavb.

Vendar tudi pri obnovi stavb, ki sicer pomembno vpliva na prihranek virov, porabljamo surovine in energijo. Gradbeni sektor v celoti letno porabi do 42 milijard ton surovin. Na svetovni ravni za stavbe porabijo dve tretjini celotne porabe cementa, več kot tretjino jekla, četrtino aluminija in skoraj 20 odstotkov plastike, poleg tega pa še agregate in druge materiale, kot so opeka, mavec, apno in baker. Proizvodnja teh materialov letno prispeva približno 250 milijonov ton izpustov CO₂ (Material Economics). Po podatkih Svetovne banke iz leta 2012 gradbena industrija ob tem letno proizvede še 1,3 milijarde ton odpadkov, kar na svetovni ravni pomeni polovico vseh trdnih odpadkov. Do leta 2025 naj bi se količina gradbenih odpadkov – to so snovi, ki nastanejo kot posledica gradnje in jih nato zavržejo – povečala na 2,2 milijarde ton (vir).

Zato ni presenetljivo, da se tudi na področju gradbene industrije išče alternativne pristope. Eden izmed njih je uvajanje načela krožnosti v procese rušenja, gradnje in obnove stavb. Krožnost pomeni ponovno uporabo, recikliranje, predrugačenje namembnosti in čim daljšo uporabo snovi. Na področju stavbeništva so priložnosti za krožno uporabo snovi predvsem v učinkovitejši ponovni uporabi materialov iz stavb, ki so na koncu svoje življenjske dobe, učinkovitosti uporabljenih gradbenih materialov pri gradnji in v različnih krožnih poslovnih modelih, ki prispevajo k podaljšanju življenjske dobe stavb ali povečajo izkoristek stavbnih površin, denimo s souporabo (Material Economics). Na kakšen način se izziva lotevamo v novem projektu Drive 0 (Obzorje 2020), preberite v tokratnih novicah.

Kljub temu pa krožnosti nima smisla razumeti zgolj kot mehanizem, ki nam bo omogočil, da nadaljujemo po ustaljenih tirnicah (po angleško: business as usual). Hkrati z inovacijami, ki bodo pomembno zmanjšale ogljični odtis človeštva in prispevale k smotrnejši rabi naravnih virov, bomo morali poskrbeti za korenite spremembe v načinu življenja in preveriti, kakšne so naše dejanske potrebe, pričakovanja in želje. Na primer, ali pozimi res potrebujete 23 stopinj Celzija v vseh prostorih vašega stanovanja? Če je odgovor ne, lahko nastavitve na termostatu spremenite že danes.

Sara Arko, urednica IRI UL e-novic